ZAKON O ZASEBNEM VAROVANJU (ZZasV-1)

2. člen

(pojem zasebnega varovanja)

(1) Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja na varovanem območju, določenem objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja, ki se opravlja v oblikah, določenih s tem zakonom.

(2) Zasebno varovanje je gospodarska dejavnost, namenjena varovanju ljudi in premoženja, ki jo Republika Slovenija ureja v javnem interesu z namenom varovanja javnega reda, javne varnosti, varstva naročnikov, tretjih oseb in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja dejavnost.

Vir: Uradni list RS, št. 17/2011

ZAKON O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV (ZVOP-1-UPB1)

Videonadzor

Splošne določbe

74. člen

(1) Določbe tega poglavja se uporabljajo za izvajanje videonadzora, če drug zakon ne določa drugače.

(2) Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor.

(3) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje informacije:

1. da se izvaja videonadzor;
2. naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
3. telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.

(4) Šteje se, da je z obvestilom iz drugega odstavka tega člena posameznik obveščen o obdelavi osebnih podatkov po 19. členu tega zakona.

(5) Videonadzorni sistem, s katerim se izvaja videonadzor, mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb.

Vir: Uradni list RS, št. 94/2007

PRAVILNIK O VARNOSTI DVIGAL

21. člen

(odgovornost lastnika)

(1) Lastnik je odgovoren za varno uporabo, vzdrževanje in delovanje dvigala v skladu z navodili monterja dvigala.

(2) Lastnik mora:

• vzdrževanje dvigala poveriti vzdrževalcu, ki izpolnjuje predpisane zahteve,
• reševanje oseb, ujetih v dvigalu poveriti reševalcu, ki izpolnjuje predpisane zahteve,
• skrbništvo dvigala poveriti skrbniku, ki izpolnjuje predpisane zahteve,
• skrbeti za redno vzdrževanje dvigal, ki jih obravnava ta pravilnik, da zagotovijo zanesljivo delovanje v skladu z navodili monterja dvigala,
• zagotoviti, da sta ime in telefonska številka vzdrževalca vedno pritrjena znotraj kabine in jasno vidna ter na razpolago uporabnikom dvigala,
• skrbeti za kontrolo delovanja dvigala tudi v času med posameznimi periodičnimi tehničnimi pregledi in nemudoma obvestiti vzdrževalca o nenormalnem delovanju dvigala ali nenormalni spremembi neposredne okolice,
• izklopiti pogon dvigala oziroma preprečiti njegovo uporabo v primeru, če pomanjkljivosti ali poškodbe ogrožajo varno uporabo dvigala ter o tem obvestiti vzdrževalca,
• omogočiti varen in prost dostop do dvigala vzdrževalcu in ga obvestiti o nevarnostih na področjih, kjer se izvaja vzdrževanje,
• omogočiti varen in prost dostop do dvigala reševalcu in skrbniku dvigala,
• zagotoviti redne tehnične preglede dvigal,
• zagotoviti, da so v kontrolni knjigi dvigala vpisani podatki o vzdrževalcu, reševalcu in skrbniku dvigala.

(3) Lastnik je dolžan poskrbeti za izvajanje vseh vzdrževalnih del in servisov dvigala v predvidenih rokih, kot jih predpiše monter dvigala.

(4) Lastnik mora do 25. oktobra 2008 obstoječe dvigalo predelati tako, da alarmni sistem v obstoječem dvigalu lahko vzpostavi stalno dvosmerno govorno povezavo z mestom za reševanje oseb iz dvigala. Vzpostavitev zveze z mestom za reševanje oseb iz dvigala mora biti neprestano možna.

 

26. člen

(reševanje oseb, ujetih v dvigalu)

(1) Reševalec oseb iz dvigala mora biti usposobljena pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: reševalec), ki v imenu lastnika skrbi za reševanje oseb iz dvigala. Seznanjen mora biti z navodili za uporabo in reševanje oseb iz kabine dvigala in jaška ter ustreznimi deli kontrolne knjige. Za reševanje iz dvigala se lahko imenuje tudi vzdrževalec, če izpolnjuje zahteve iz tega člena.

(2) Naziv, ime in naslov ter telefonska številka reševalca morajo biti vpisani v kontrolno knjigo dvigala.

(3) Med obratovanjem dvigala mora biti omogočen stik z reševalcem iz kabine dvigala. Dvigalo mora biti povezano z reševalcem prek sistema sporočanja in alarmiranja na daljavo za klice v sili. V izjemnih primerih, npr. v enostanovanjskih stavbah, ali v poslovnih objektih s stalno recepcijo, je dopustna dvosmerna govorna povezava do tega mesta pod pogojem, da s tem v nobenem primeru ni zmanjšana hitrost in strokovnost reševanja ujetih oseb v dvigalu.

(4) Reševalec mora izpolnjevati naslednja organizacijska merila:

• reševalec ali osrednja reševalna enota mora biti vselej, ko obstaja možnost, da kdorkoli uporablja dvigalo, pripravljena za reševanje oseb iz dvigala in imeti osebje na razpolago,
• v skladu s številom dvigal, povezanih z reševalcem oziroma reševalno enoto prek sistema za sporočanje in alarmiranje na daljavo, mora razpolagati z zadostnim številom reševalnega osebja,
• reševalno osebje mora imeti možnost priti do zadevne stavbe in zadevnega dvigala, zlasti do mesta za reševanje,
• čas med klici v sili in vzpostavitvijo stika z osebami v kabini mora biti kar najkrajši,
• čas med klici v sili in prihodom reševalcev k zadevni stavbi ter zadevnemu dvigalu ne sme presegati 2 uri, razen če gre za nenormalne pogoje (prometni zastoji, sneg, nalivi itd.),
• reševalno osebje mora nemudoma obvestiti osrednjo reševalno enoto, da je prišlo k zadevni stavbi in zadevnemu dvigalu, v vsakem primeru pa ne kasneje kot v trenutku dejanske rešitve ujetih oseb; to je treba vnesti v dokumente osrednje reševalne enote, ki vodi seznam vseh klicev v sili in reševalnih posegih,
• na zahtevo morajo podatki o klicih v sili in reševalnih posegih ter odzivnih časih biti dostopni pristojnemu inšpektoratu.

Vir: Uradni list RS, št. 83/2007